• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

apostát -a m (ȃ) rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat; pren. politični apostat



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek