• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

baháč -a m (á) kdor se (rad) baha: kadar je pijan, je velik bahač; imajo ga za lažnivca in bahača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek