bahátiti se -im se tudi bahátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko bahati se: rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek