bakrén -a -o prid. (ẹ̄) 

  1. 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica
  2. 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje
    ♦ 
    arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi

bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek