• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

balánsa -e ž (ȃ) redko 

  1. 1. ravnotežje: pri plesu je treba držati balanso
  2. 2. balanca: peljati kolo za balanso



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek