• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

barét -a m (ẹ̑) 

  1. 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi
  2. 2. redko baretka: črn baret



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek