bêbast tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 

  1. 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh
  2. 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta!

bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek