Tipkovnice
béka -e ž (ẹ́) grm ali drevo z dolgimi, šibastimi vejami: zasadili so beke ob vodi // šiba tega grma ali drevesa: vezati trte z beko; iz bek spletena košara
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost