beléžnik -a (ẹ̑zastar. 

  1. 1. notar: napisali so ženitovanjsko pismo pri beležniku
  2. 2. beležnica: beležnik z naslovi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek