• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

belíti2 in béliti -im nedov. (ī ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami
● ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek