• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

béljenje1 -a s (ẹ́) 

  1. 1. glagolnik od beliti1:
    1. a) beljenje stanovanja
    2. b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom
    3. c) beljenje hlodov
  2. 2. redko belež: beljenje odpada s sten



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek