• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

beloglávec -vca m (ȃ) nav. slabš. kdor ima bele, svetle lase: tisti beloglavec mi ni nič všeč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek