belozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele zobe: bil je črnolas in belozob fant; belozob merjasec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek