• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

benediktínka -e ž (ȋ) 

  1. 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah
  2. 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek