besedljív -a -o prid. (ī í) star. gostobeseden, zgovoren: besedljiv trgovec / tako jezne in besedljive svoje žene še ni videl



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek