1. kdor govori komu v korist; zagovornik:izbral ga je za svojega besednika; tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj (W. Shakespeare - O. Župančič) ♦jur. besednik v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
2. govornik:bil je izbran za besednika pri pogrebu / med nami je malo dobrih besednikov / otroci so ponavadi neugnani besedniki
3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor:besednik revolucije / narodov besednik
Dostopnost