• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bèt -à in -a [bət] m (ə̏ ȁ, ə̀) 

  1. 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet
  2. 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk
    ●     enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek