• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bípoláren -rna -o prid. (ȋ-ȃ) elektr. ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni vod; pren. bipolarno tolmačenje problema
♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek