bíseren -rna -o prid. (ȋ) 

  1. 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani
  2. 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk
    ● 
    biserna poroka šestdesetletnica poroke
    ♦ 
    tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti

bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek