bláznica -e ž (ȃ) 

  1. 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico
  2. 2. ekspr., redko zmeda, nered: pri nas je prava blaznica
  3. 3. zastar. duševno bolna ženska



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek