bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) 

  1. 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva // rastline bledijo
  2. 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo
  3. 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek