• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

blêkniti -em in blékniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. 

  1. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal
  2. 2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek