bliščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) star. bleščeč: bliščeči biseri; prim. bliščati se



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek