blodílka -e ž (ȋ) knjiž., redko kar koga blodi, bega: luč blodilka
♦ 
bot. celica z bički, s katero se nižje rastline nespolno razmnožujejo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek