bôbovec -vca (ó) 

  1. 1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce
  2. 2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca
    ♦ 
    bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek