bogatéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

  1. 1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom
  2. 2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati // postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek