• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bogatítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bogatiti ali bogateti:

  1. a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe
  2. b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek