bógzná in bóg zná prisl. (ọ̑-ȃ) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek