• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bonáca -e ž (ȃ) popolnoma mirno morje ob brezvetrju: bila je bonaca in morje se je svetilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek