borjênje -a (é) 

  1. 1. glagolnik od boriti se: podleči v borjenju; zagrizeno borjenje / borjenje za osebne cilje
  2. 2. šport. boksarski, rokoborski, sabljaški šport: učitelj borjenja; meči za borjenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek