• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brakír -ja m (í) lov. kdor pri brakadi izganja divjad z braki: brakir je spustil pse z verižice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek