1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost:skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu; brezhibno je obvladal številne bravure tehnično zahtevna in hitra mesta v skladbi; govorniške bravure
2. star. pogumnost, drznost:boriti se z bravuro / rad govori o svoji bravuri drznem, pogumnem dejanju
Dostopnost