• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bŕčica -e ž (ȓ) 

  1. 1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice; nosi kratke črne brčice
  2. 2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek