brezbrížen -žna -o prid., brezbrížnejši (ī) 

  1. 1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz
  2. 2. redko brezskrben: brezbrižen postopač

brezbrížno prisl.: brezbrižno in hladno gleda umetnino; brezbrižno pohajkovati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek