• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brezhíben -bna -o prid. (ȋ) ki je brez hibe, napake: brezhibni mehanizem; brezhibno delovanje stroja; avto je v brezhibnem stanju

brezhíbno prisl.: brezhibno govori več jezikov; biti brezhibno oblečen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek