• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brezpótje -a s (ọ̑) knjiž. kraj brez poti: hoditi po brezpotjih; planinska brezpotja; pren. ta pogovor vodi v brezpotje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek