brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
  2. 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
    ♦ 
    um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek