• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brezvéznik -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo
● žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek