• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bréžen -žna -o prid. (ẹ̄) 

  1. 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale
  2. 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek