brigadír -ja (í) 

  1. 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del
  2. 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir
  3. 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek