brízgati -am nedov. (ȋ) 

  1. 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi
  2. 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
  3. 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
    ♦ 
    teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek

brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene

brízgan -a -o: brizgan omet
 
gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek