brléti -ím nedov. (ẹ́ í) 

  1. 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem
  2. 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat?

brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek