• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bròšč bróšča m (ȍ ọ́) 

  1. 1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve
  2. 2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek