brstíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brstič: brstični vrh
 
vrtn. brstični ohrovt ohrovt, ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek