brúmen -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 

  1. 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena
  2. 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti

brúmno prisl.: brumno živeti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek