• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brúndati -am nedov. (ȗ) 

  1. 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele
  2. 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda
  3. 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem

brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek