• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

brzopísec -sca m (ȋ) 

  1. 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce
  2. 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek