• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

budálo -a s (á) ekspr. omejen, neumen človek: fant je pravo budalo / kot psovka ti budalo budalasto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek