búden -dna -o prid. (ú ū) 

  1. 1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so že budni zbujeni
  2. 2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni

búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek