• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

budílka -e ž (ȋ) ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni; budilka me je zbudila ob petih; naviti budilko
● nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek